Mednarodno leto zdravja rastlin 2020 je priložnost, da se predstavi, kako lahko vsak od nas doprinese k temu, da rastline ostanejo zdrave. Ne prinašajmo rastlin iz drugih dežel v Slovenijo, saj lahko poleg rastline ali semena prinesemo tudi rastlinske bolezni in škodljivce. Namesto internetnih nakupov rastlin brez fitosanitarnega spričevala kupujmo rastline, ki so ustrezno pregledane ter prilagojene na naše podnebne razmere. V Evropsko unijo je s potniško prtljago in preko navadne ali hitre pošte dovoljeno vnašati le banane, kokosove orehe, datlje, ananas in durian.
Ne omogočajte nevarnim škodljivim organizmom rastlin, da z rastlinami, sadjem, zelenjavo, cvetjem, lesom in semeni potujejo po Svetu in uničujejo rastline, ki so naš vir življenja.
Rastline so naš vir življenja, proizvajajo kisik, ki ga dihamo in hrano, ki jo jemo. Oblikujejo videz naše krajine ter skrbijo za njeno raznolikost. Kmetom pomenijo osnovni vir zaslužka, živilski industriji pa dajejo del osnovnih surovin. Z različnimi rastlinami so založene tržnice, trgovine, cvetličarne in drevesnice. V nerazvitih delih sveta dobra letina preprečuje lakoto, z vedno večjo svetovno trgovino pa se povečuje gospodarska razvitost mnogih držav. Tudi podnebje se spreminja zaradi uničevanja rastlin, tako s strani človeka kot tudi s strani rastlinskih bolezni in škodljivcev. To je že dovolj razlogov, da moramo ohraniti rastline zdrave.
Ogroženost zdravja rastlin je svetovni problem, ki zahteva tudi učinkovito regionalno, nacionalno in globalno politiko, ustrezno organiziranost in uporabo ustreznih mehanizmov ukrepanja proti širjenju rastlinskih bolezni in škodljivcev. Svetovna organizacija za kmetijstvo in okolje (FAO), v okviru katere deluje Mednarodna konvencija za varstvo rastlin, je prav zaradi potrebe po povezovanju na različnih nivojih ter na različnih področjih leto 2020 razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin.
Rastlinske bolezni in škodljivci se množijo in širijo na nova področja tudi kot posledica nezadržne rasti mednarodne trgovine in množičnih potovanj, ki so se v zadnjem desetletju potrojila. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter pooblaščenimi organizacijami že vrsto let preverja zdravje rastlin v Sloveniji, nadzira premeščanje in uvoz rastlin in rastlinskega materiala ter ob najdbi sprejme ukrepe za izkoreninjenje ali zadrževanje nevarnih bolezni in škodljivcev.
Mednarodno leto zdravja rastlin 2020 je priložnost, da se predstavi, kako lahko vsak od nas doprinese k temu, da rastline ostanejo zdrave. Ne prinašajmo rastlin iz drugih dežel v Slovenijo, saj lahko poleg rastline ali semena prinesemo tudi rastlinske bolezni in škodljivce. Namesto internetnih nakupov rastlin brez fitosanitarnega spričevala pa raje kupujmo rastline, ki so ustrezno pregledane ter prilagojene na naše podnebne razmere.
Vnos rastlin, sadja, zelenjave, cvetja in semen je razen banan, kokosovih orehov, datljev, ananasa in duriana v Evropsko unijo s potniško prtljago in preko navadne ali hitre pošte na podlagi naročil posameznikov preko pogodb, sklenjenih na daljavo, tudi preko telefona ali spleta, vključno s kataloško prodajo prepovedan brez ustreznega fitosanitarnega spričevala. To pomeni, da npr. iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Črne Gore, Tunizije, Turčije, ZDA, Brazilije in številnih drugih države ne moremo in ne smemo prinesti na primer jabolk, jajčevcev, krompirja, lončnic, šopka cvetja, dišečega rožmarina, okusnih pomaranč.
Znanstveniki ugotavljajo, da je bila večina nevarnih škodljivih organizmov v EU vnesena iz drugih celin. Domovina bakterijskega ožiga oljk je Amerika, marmorirana smrdljivka je bila v Evropo vnesena iz Vzhodne Azije preko ZDA, virus rjave grbančavosti paradižnika (ToBRFV) je bil prvič odkrit v Izraelu, huda viroidna zakrnelost hmelja pa je bila v Slovenijo vnesena s plodovi agrumov. Vsi ti škodljivci v Evropi nimajo naravnih sovražnikov, zanje pa trenutno ni učinkovitih fitofarmacevtskih sredstev, zato se lahko hitro množijo in povzročajo gospodarsko in okoljsko škodo.
Določene omejitve so tudi pri prenašanju sadja, zelenjave, cvetja in semen po Evropski uniji. Nekatere nevarne bolezni in škodljivci so prisotni le v nekaterih delih Evropske unije, zato morajo biti določene rastline pri trgovanju opremljene z rastlinskim potnim listom. Če nismo seznanjeni z informacijami o gostiteljskih rastlinah, nevarnih škodljivih organizmih in območjih kjer so ti v Evropi prisotni, rastlin in semena v naravi ne nabiramo, rastline, sadje, zelenjavo, cvetje in semena pa kupujemo pri preverjenih pridelovalcih/prodajalcih.
Nevarni škodljivi organizmi se lahko prenašajo/vnašajo tudi z lesenim pakirnim materialom, to je les ali lesni proizvod, ki je narejen iz neobdelanega lesa in se uporablja v prometu za zaščito, pritrjevanje, podpiranje ali prevažanje blaga ter zajema zlasti palete, podporni les, gajbe, pakirne bloke, kolute, zaboje, tovorne deske in paletne okvirje oziroma les za izdelavo le-teh. Iz Kitajske se na ta način lahko vneseta na primer azijski in kitajski kozliček, iz Portugalske pa borova ogorčica. Tak material pred uvozom ali premeščanjem iz tveganih področij ustrezno toplotno ali kemično obdelajo.
Varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci je učinkovitejše od izvajanja naknadnih ukrepov za njihovo izkoreninjenje, saj je za slednje potrebnega veliko več napora, časa in denarnih sredstev. Zato naj ponovno opozorimo, da rastlin ne kupujemo na spletu in jih ne prinašamo domov s potovanj, kajti v njih se lahko skrivajo rastlinske bolezni in škodljivci.
Ne pozabimo: »Varujmo rastline, naš vir življenja«.
Vir: Gov.si