Prispevki

Katera je najbolj ekološka novoletna jelka?

Katera je najbolj ekološka novoletna jelka?

Če se v teh praznično decembrskih dneh sprašujete, kakšno praznično drevesce je najbolj ekološko, potem izberite naravno smrečico iz slovenskih gozdov, ki nosi vijolično nalepko Zavoda za gozdove Slovenije z letnico 2017.

Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozom in med prodajo označena z nalepko* vijolične barve na kateri je letnica 2017. Pridobivanje okrasnih drevesc z gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena na plantažah okrasnih drevesc v Sloveniji.

Brez nalepke so na tržišču lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke in podobno. Prodajalci pa morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. V Sloveniji je veliko drevesc uvoženih s severa Evrope, kjer na plantažah gojijo različne vrste jelk in smrek. Tuja drevesa na trgu celo prevladujejo, saj so navadno bolj košata in lepše raščena kot domače smreke in jelke, je pa njihov ogljični odtis zaradi transporta in intenzivne pridelave večji kot pri drevescih iz domače pridelave. Z ekološkega vidika je torej nakup teh okrasnih dreves manj prijazen do okolja kot tistih, ki so pridelana doma.

Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na tržišče. Poraba domačih okrasnih drevesc kljub temu še vedno pada. Lastnikom gozdov in nasadov okrasnih drevesc letno Zavod za gozdove Slovenije izda približno 27.000 nalepk, še pred petimi leti pa je bila ta številka za tretjino višja.

Pri nas se najpogosteje za okrasna drevesca pridobiva drevesca smreke, redkeje jelke in bora. Večinoma se smrečice pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, v Sloveniji zelo povečale. K temu je veliko prispeval tudi nedavni vetrolom, ki je ponovno poškodoval gozdove v večjem delu Slovenije. Veliko smrečic tako lahko pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah.

Da bomo čim dlje uživali v zelenem okrasju domačega drevesca, ga postavimo v stojalo, ki ga lahko napolnimo z vodo. Ko bo drevesce odslužilo svojemu namenu, ga razrežemo in odložimo v zabojnik za organske odpadke ali pa ga skurimo v pečeh.

Želimo vam prijetne praznike z naravnim zelenjem v vašem domu!

*Lastniki gozdov pridobijo nalepke na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25)  dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 27 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc vrši gozdarska inšpekcija.

Vir: – Zavod za gozdove Slovenije
– Zveza potrošnikov Slovenije