S prihodom v nekdaj cvetoče mediteransko mesto Solun smo se usidrali na najjužnejši točki projekta Lifegenmon. Območje projekta, ki ga koordinira slovenska znanstvenica prof. dr. Hojka Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije, sega od Bavarske na severozahodu do Grčije na jugovzhodu. Pri projektu sodeluje šest partnerjev iz treh držav: Nemčije, Slovenije in Grčije. Za velik del tega območja je značilna izjemna biotska pestrost.
Ravno ohranjanje biotske raznovrstnosti gozdov na genetski ravni pa je temeljnega pomena za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. »To pomeni, da so v populaciji določene drevesne vrste najverjetneje tudi drevesa, ki se lahko prilagodijo višji temperaturi ali pa premagajo novo bolezen. Genetska lastnost, ki je omogočila preživetje teh dreves v spremenjenem okolju, se s semenom prenese na potomce. Populacija se prilagodi novim razmeram v okolju, gozd, čeprav lahko na pogled spremenjen, pa še vedno zagotavlja vse svoje funkcije.« glej Priročnik za igro in učenje v gozdu
Bukovi, jelovi in mešani gozdovi so prevladujoči tipi gozdov na območju projekta Lifegenmon, zato sta bili kot poskusni vrsti za izvajanje spremljanja stanja gozdne genetske pestrosti izbrani prav bukev in jelka. Lifegenmon tako vključuje šest raziskovalnih ploskev: eno za evropsko bukev (Fagus sylvatica) in eno za jelko (Abies alba/Abies borisii-regis) v vsaki projektni državi: Sloveniji, Nemčiji, Grčiji.
In kaj je torej cilj projekta?
Cilj projekta LIFEGENMON je podpora dolgoročnemu ohranjanju prilagodljivosti dreves na spremembe v okolju z razvojem sistema za gozdni genetski monitoring. Genetski monitoring (ali po domače spremljanje) nam omogoča, da zaznamo potencialno škodljive spremembe v gozdovih, še preden te postanejo vidne človeškemu očesu. Lahko služi kot zgodnji opozorilni sistem, ki bo pripomogel k ocenjevanju in napovedovanju dolgoročnega odziva drevesnih vrst na podnebne spremembe in kot pomožni mehanizem pri gospodarjenju z gozdovi.
Vrnimo se v Solun, kjer se je v torek, 24. oktobra, začelo zares – s srečanjem partnerjev projektov Lifegenmon in Gentree. Z uvodnim predavanjem je vsebinski del konference odprla vodja projekta Lifegenmon prof. dr. Hojka Kraigher. Mag. Živan Veselič z Zavoda za gozdove Slovenije, ki je prav tako partner v projektu, je na konferenci poudaril, da v Sloveniji z gozdovi gospodarimo sonaravno, večnamensko in trajnostno. Vlogo Lifegenmona oz. genetskega monitoringa pa vidi predvsem kot pomoč gozdovom v času, ko se soočamo z vedno hujšimi in vedno pogostejšimi naravnimi ujmami. Izpostavil je žledolom, v katerem je bilo poškodovanih 9 milijonov m3 dreves oziroma 51 % gozdov. Veselič je na koncu še opomnil, da je v Sloveniji pomlajevanje zaradi divjadi ogroženo kar v polovici gozdov. Del njegove prezentacije je dopolnila Chrysi Sarvani z grške regionalne javne gozdarske službe in opozorila na nujnost višanja ozaveščenosti o podnebnih spremembah tako pri najmlajših kot pri splošni publiki, odločevalcih (politiki), nevladnih organizacijah, akademikih, turističnih organizacijah itd. Pri svojem delu na terenu opaža, da nekateri otroci šele v okviru šole prvič obiščejo gozd, zato meni, da je zelo pomembno, da se potrudimo, kako jim gozd predstaviti, kako se širi in spreminja ter kaj je jedro projekta Lifegenmon. Poudarila je, da mora projekt vlagati energijo tudi v komuniciranje, predvsem v način, kako se pridobljene informacije znanstvenikov predstavljajo javnosti. Srečanja se je sicer udeležilo kar 14 Slovencev, na konferenci pa so svoje prispevke predstavili tudi dr. Marjana Westergren, Marko Bajc in Domen Finžgar z Gozdarskega inštituta Slovenije.
V sredo, 25. oktobra, so nam Grki na polotoku Halkidika na vzhodni strani Solunskega zaliva predstavili še ploskev bukve, v katero je zajetih 250 dreves. Spomladi s posebnim fotoaparatom s 83-kratno povečavo opazujejo cvetenje dreves, jeseni pa obarvanost listov. Seme, ki dozori v zgodnji jeseni, zbirajo z mrežami, ki jih položijo pod drevo, ali pa z zato posebej najetimi plezalci, ki seme nabirajo v krošnji. Paulos Bekiaroglou, ki skrbi za ploskev, je opozoril, da je v grških gozdovih ilegalno izsekavanje še vedno velik problem. Dodatno se je razmahnil v času hude grške finančne krize, ko so se ljudje zaradi visokih cen fosilnih goriv pri ogrevanju zatekli k uporabi lesa.
Četrtek se je začel še preden bi solunsko pristanišče obsvetilo sonce, pred nami pa Lifegenmon transekt: Solun – Ljubljana. 1200 kilometrov smo z veliko potrpljenja premagali v približno 15ih urah, če odštejemo nekaj urni postanek na rodovitni Fruški gori v Srbiji, s katere se je odprl jasen razgled na Novi Sad. Na sprehod po tamkajšnjem gozdu sta nas peljala predstavnika Instituta za nizijsko šumarstvo i životnu sredinu iz Novega Sada.
Pojdi na galerijo