Na zahodni obali Francije, blizu letovišča Arcachon, obiskovalec že na daleč zagleda ogromno sipino sredi gozda. Nenavaden pojav je splet okoliščin delovanja vodne in vetrne erozije, zaščitne vloge gozda in človeških posegov vanj.

Pogled na znamenito sipino iz zraka. Vir: Wikipedia, https://fr.wikipedia.org/wiki/Fichier:DunePyla.JPG

Pesek na sipini je del erozije delcev, ki jih reke prinesejo do Atlantskega oceana. Na obali morska voda poskrbi za prerazporejanje nakopičenega materiala. Najdrobnejše delce odnaša na odprto morje, pesek pa pusti ob obali. Tega nato razpiha močan zahodni veter. Ko pesek naleti na prepreko v obliki vegetacije, se akumulira ali tvori sipino. Takšnih pojavov je ob obalah mnogo, sto metrov visoka in petsto metrov široka Dune du Pilat pa je največja v Evropi. Zakaj je ta velikanka zrasla ravno tu?

Obsežni gozdovi obmorskega bora (Pinus pinaster) vzdolž obale so bili od nekdaj prekriti s peskom, vendar so mu dobro preprečevali njegovo širjenje globje v sestoj. Pravzaprav gre za nenehen boj gozda in peska. V mrzlih, suhih in vetrovnih območjih pesek prodira globje in izsušuje drevesa, medtem ko toplejša in vlažnejša obdobja v Zemljini zgodovini pospešujejo rast gozdov ob sipinah in utrjujejo njegov položaj. Znanstveniki so uspeli dogajanja na tej »fronti« dokumentirati za 4000 let nazaj. Sipine so tako tudi zapis klimatskih sprememb v času. V njej so poleg geoloških informacij našli še izkopanine, ki nakazujejo na gospodarjenje s temi gozdovi v 19. stoletju – posode za nabiranje drevesne smole.

Leta 1830 so s posekom gozda ob obali povzročili, da se je sipina pomaknila globje in pričela s svojo rastjo. Na tako močno prekritih rastiščih si gozd nikdar ni mogel opomoči. Del sipine ob gozdu ima tudi neprimerno večji naklon kot del ob oceanu in znaša od 30 do 40 stopinj, zato se lahko sproži peščeni plaz. Ko plaz zasuje drevesa se ta posušijo, sipina pa vztrajno napreduje. Trenutno se širi za od enega do petih metrov na leto v gozd.

Gozd je danes seveda zaščiten pred nenadzorovano sečnjo, saj so bile posledice posega dovolj nazorne. V pestrem gozdu v katerem prevladuje obmorski bor (ena redkih izvornih populacij v Franciji), različne vrste hrastov, praproti, navadna jagodičnica, živi tudi srnjad, zelena žolna in vrste čigre. Slednje zaradi odsotnosti predatorjev na sipini odlagajo jajca v pesek.

Ogled gozda in sipine, ki bi očarala prav vsakega ljubitelja narave je nastal ob obisku inštituta INRA v Bordeauxu, kjer sem ob pomoči štipendije Evoltree Oportunity in projekta LIFEGENMON vzpostavljal možnosti povezovanja z genetskimi in fenološkimi bazami podatkov s programskim jezikom R v obliki spletnih aplikacij.