PROIZVODNJA V SLOVENIJI
Proizvodnja peletov v Sloveniji v zadnjih 10 letih počasi, a zanesljivo narašča. V maju 2020 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno opravili analizo slovenske proizvodnje peletov. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je proizvodnja peletov v Sloveniji v letu 2019 skupno znašala 134.000 ton, kar je 13,6 % več kot v letu prej. V letu 2019 je po naših podatkih pelete za trg prozvajalo 22 poslovnih subjektov, med katerimi prevladujejo manjši proizvajalci. Največji proizvajalec je proizvedel več kot 50.000 ton, ostali pa proizvedejo do 20.000 t peletov letno.
ZUNANJA TRGOVINA S PELETI
Slovenija je neto uvoznik peletov (slika 2). V letu 2019 smo glede na začasne podatke Statističnega urada RS (SURS) uvozili nekaj manj kot 237.000 ton, od tega 27 % iz Romunije, s 13 % sledi Avstrija, večji izvoznici peletov na slovenski trg sta še Ukrajina ter Bosna in Hercegovina.
Izvozne količine predstavljajo tako peleti slovenskih proizvajalcev kot tudi peleti, ki so bili predhodno uvoženi v Slovenijo (t. i. ponovni izvoz ali re-export). Zaradi živahne trgovine s peleti je za nacionalno raven uporaben kazalec zunanjetrgovinskega primanjkljaja oziroma presežka, ki je izračunan bilančno (izvoz – uvoz). Podobno kot v predhodnih letih (z izjemo leta 2017), smo tudi v letu 2019 na trgu lesnih peletov zabeležili zunanjetrgovinski primanjkljaj, kar dokazuje, da je bila poraba peletov večja od proizvodnje. Na podlagi podatkov SURS je lani zunanjetrgovinski primanjkljaj znašal 27.000 ton.
Izvoz peletov je v obdobju 2010–2019 lani prvič dosegel količino čez 200.000 ton. Prevladujoča uvoznica lesnih peletov iz Slovenije je Italija (85 % celotne izvožene količine), z 10 % ji sledi Avstrija, 4 % količin pa smo izvozili v sosednjo Hrvaško.
Uvoz in izvoz peletov v obdobju 2013–2019 (podatki za leto 2019 so začasni) (Vir podatkov: SURS).
CENE PELETOV
Za tono pelet pakiranih v 15 kg vreče bomo trenutno (ob koncu kurilne sezone 2019/20) odšteli v povprečju 275 €, kar je slabe 3 odstotke manj kot ob začetku kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu je cena dva odstotka nižja. Peleti v razsutem stanju so v povprečju do 28 €/t cenejši, peleti v »Big-Bag« vrečah pa so v povprečju do 20 €/t cenejši kot peleti pakirani v 15 kg vreče. Cena se razlikuje tudi glede na mesto nakupa. Pri slovenskih proizvajalcih so cene običajno najnižje, najvišje so pri distributerjih.
Trenutno so cene pri distributerjih za 18 % višje kot neposredno pri slovenskih proizvajalcih, pri spletnih ponudnikih pa so cene za 7 % višje kot neposredno pri proizvajalcih. Ob koncu kurilne sezone 2019/20 so se cene glede na začetek kurilne sezone pri slovenskih proizvajalcih in spletnih ponudnikih znižale (4 % pri spletnih ponudnikih in 3 % pri slovenskih proizvajalcih), pri distributerjih pa nekoliko zvišale (1 %).
Peleti so kot najdražja oblika lesne biomase ob koncu kurilne sezone 2019/20 le 18 % cenejši od kurilnega olja (slika 6). Cena kurilnega olja je namreč od oktobra 2019 znatno padla, kar za 28 %, in znaša 71 €/MWh, cena pelet pa ob koncu kurilne sezone znaša 58 €/MWh. Trenutna razlika je zaradi padca cen kurilnega olja najmanjša, kar smo jih zabeležili od začetka zbiranja cen v letu 2011. Največjo razliko med ceno pelet in kurilnega olja pa smo zabeležili v drugi polovici leta 2012, ko so bili peleti za skoraj 50 % cenejši glede na ceno kurilnega olja.
Več o peletih in zagotavljanju kakovosti lesnih peletov je dostopno na spletni strani S4G.
Povzeto po prispevku iz spletnega portala WoodChainManager-WCM.