Medvladna prostovoljna organizacija je začela svojo pot leta 1990 v Strasbourgu s prvo ministrsko konferenco o varovanju gozdov v Evropi. Leta 2009 je bila iz ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (The Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe; MCPFE) preimenovana v “Forest Europe”.

Ministrske konference Forest Europe so si po prvi v Strasbourgu sledile v Helsinkih leta 1993, v Lizboni leta 1998, na Dunaju leta 2003, v Varšavi leta 2007, v Oslu leta 2011 in nazadnje v Madridu leta 2015. Priprave na osmo ministrsko konferenco bodo v sklopu srečanja strokovnjakov in poznavalcev potekale letos oktobra v Košicah na Slovaškem.

Struktura Forest Europe

Forest Europe obsega več ravni:

• ministrska konferenca, to je srečanje ministrov, pristojnih za gozdarstvo;
• odločevalci, strokovnjaki in poznavalci (Expert group) posameznih področij, ki z mandatom držav pristopnic sprejemajo odločitve glede uresničenja zavez, sprejetih na ministrskih konferencah. Ta raven sprejema petletne načrte delovanja skupine Forest Europe;
• okrogle mize se osredotočajo na izmenjavo mnenj, znanj in sprejem strateških odločitev;
• delovne skupine, seminarji ter delavnice, ki so osredotočeni na najbolj podrobne tematike oziroma na zadeve tehnične, znanstvene in politične narave.

Osrednje telo, ki skrbi za podporo vsem ravnem, je generalni koordinacijski odbor (General Coordinating Committee).

Delovna področja Forest Europe

Za bolj osredotočeno in učinkovitejše delovanje in komuniciranje so poznavalci in strokovnjaki razdeljeni v več delovnih skupin. Te pokrivajo področja:

• razvoja pokazateljev trajnostnega načina gospodarjenja z gozdovi;
• zelenih delovnih mest, izobrazbe in usposabljanja;
• ovrednotenja in plačil ekosistemskih storitev;
• prilagoditev na klimatske spremembe preko trajnostnega načina gospodarjenja z gozdovi;
• človekovega zdravja in dobrobiti, ter
• usmeritve konference v prihodnje.

Zakonodaja